Igra z žogo – zabavna aktivnost s psom ali vzrok za težave?

Igra z žogo – zabavna aktivnost ali vzrok za težave?

Kakovostno oskrbo psa pogosto povezujemo z gibanjem. Pes mora na sprehod, pes mora teči, pes se mora gibati. To seveda do neke mere drži – zdrava mera gibanja je ključna za dobro počutje vsakega živega bitja in psi niso nobena izjema. Ampak tako kot pomanjkanje fizične aktivnosti lahko privede do težav, lahko napačne aktivnosti naredijo več škode kot koristi. Ena najpopularnejših takih aktivnosti, ki jih počnemo s svojimi psi, je igra z žogo.

Je to res igra?

Žoga in stres

Ko vržemo žogo (ali katerikoli drug predmet), se pasje telo pripravi na lov. Vklopi se simpatično živčevje, telo začne proizvajati stresne hormone, med katerimi pomembno vlogo igra adrenalin. Ta pripravi telo na akcijo. Poviša se krvni tlak, pospešita se srčni utrip in dihanje, zmanjša se zaznavanje bolečine, prebava se upočasni, poveča se pretok krvi v mišice. To je popolnoma normalen odziv na stresno situacijo, namenjen preživetju. Ko na primer lev lovi antilopo, stresni odziv v telesu antilopi poveča možnosti za pobeg, levu pa za ulov.

Če stresna aktivnost traja več kot nekaj sekund ali minut, nastopi kronični stres. Proizvajati se začne kortizol, ki nekoliko omili učinke adrenalina in poskrbi, da telo ne »pregori« (če bi se srčni utrip še naprej višal, bi hitro lahko prišlo do odpovedi srca), hkrati pa ostaja aktivno. To zahteva veliko energije, zato telo začne varčevati na drugih področjih. Med drugim oslabi imunski sistem, zmanjša se plodnost, upočasni se rast dlake.

Vedenjske težave

Telo po kroničnem stresu potrebuje nekaj ur, da se nivo stresnih hormonov vrne na normalno raven. Če se v vmesnem času stresne situacije nabirajo (to ni vezano le na metanje žogice, ampak tudi druge izzive, ki nam jih prinaša življenje), je stresnih hormonov v telesu vse več, in traja vse dlje, da se ponovno umiri. Dlje, kot traja kronični stres in pogosteje kot je pes izpostavljen stresnim situacijam, več je negativnih učinkov. Dolgotrajen stres med drugim znižuje odpornost, kar vodi v različne zdravstvene težave (npr. razjede na želodcu, različna vnetja, alergije, driske …), poslabša se zmožnost učenja in pomnjenja, poveča se možnost za pojav različnih vedenjskih težav, predvsem reaktivnosti, slabših socialnih veščin, obsesivnih vedenj in pretiranega strahu. Ker pes v kroničnem stresu tudi slabše spi, senjegovo telo s stresom vse težje spopada in znajdemo se lahko v začaranem krogu.

Hkrati se z lovom za žogico utrjuje vedenjski vzorec preganjanja premikajočih stvari, ki ga psi pogosto prenesejo na druge situacije. Preganjati začnejo npr. avtomobile, tekače, kolesarje ali druge živali.

Zasvojenost z žogo

Pri vsem tem se med drugim sprošča tudi dopamin, zaradi katerega pes z igračo lahko postane zasvojen. Sčasoma lahko že sam pogled na žogo (oziroma katerokoli drugo stvar, ki jo je vajen loviti) sproži stresni odziv in pes nanjo odreagira z ekstremnim vznemirjenjem. Očitne znake stresa lahko kaže tudi ob koncu igre, ko žogo umaknemo. Na prvi pogled je tako videti, kot da pes žogo obožuje in da v lovu za žogo uživa. Kmalu ga na sprehodu ne zanima več nič drugega, kot igrača, zaradi vse boljše kondicije pa ga utrudi šele dolgotrajna igra. Žogo zato mečemo vse pogosteje in začarani krog se nadaljuje …

Poškodbe, zasvojenost in artritis

Osteoartritis je najpogostejši vzrok za kronično bolečino pri psih. Po nekaterih podatkih prizadane kar 80% psov, starejših od 8 let, pojavi pa se lahko že pri mlajših psih. Bolečina, povezana s to boleznijo, lahko znatno niža kakovost življenja in ko postane prehuda, lahko psu pomagamo le še z evtanazijo.

Hitro, ponavljajoče se in sunkovito gibanje lahko povzroči hude poškodbe mišic in skeleta, še posebej pri mladičih in mladih psih. Tek za žogo je poln takih gibov – nenadni pospeški in zaviranje, hitri obrati, psi pogosto skačejo v zrak in pristajajo na zadnje noge … Pasje telo ni razvito in prilagojeno za pogosto in dolgotrajno izvajanje takih aktivnosti. Med lovom za žogico tako nastajajo mikropoškodbe, katerih posledice se lahko pokažejo šele čez nekaj let, pogosto v obliki težav z gibalnim sistemom. Ker se zaradi adrenalina med lovom za žogo zmanjša občutenje bolečine, pes z igro nadaljuje tudi v primeru poškodbe. Za žogo z (navideznim) veseljem zato tečejo tudi psi, ki že imajo poškodbe sklepov ali boleče mišice.

Primernejše aktivnosti

Obstaja kup primernejših aktivnosti, v katerih lahko uživate s svojim psom. Psi imajo izredno dobro razvit voh, ki ga z veseljem uporabljajo. Če vaš pes rad prinaša predmete, ga lahko zato raje naučite, da poišče igračo, ki ste jo skrili in ne vrgli. Če je obseden z žogicami, je žogo v izogib stresu bolje nadomestiti s čim drugim. Psi se lahko naučijo poiskati predmete, ki smo jih izgubili na sprehodu. Izsledijo lahko »izgubljene« ljudi ali živali. Uživajo tudi v iskanju priboljškov – te lahko razmečete po tleh, skrijete po stanovanju ali pa uporabite miselne igre za iskanje priboljškov. Čisto nič pa ne bo narobe, če boste psu na sprehodu preprosto pustili vohati in raziskovati okolico. Pes bo po počasnem, umirjenem sprehodu z veliko vohanja in raziskovanja okolice namreč mnogo bolj utrujen, kot po burni igri z žogo.