Epilepsija pri psih
Epilepsija je ena najpogostejših nevroloških motenj pri psih. Gre za kronično bolezen, ki se kaže v obliki ponavljajočih se napadov. Čeprav je stanje lahko zaskrbljujoče za skrbnike, je pogosto obvladljivo z ustrezno veterinarsko oskrbo.
Kaj je epilepsija?
Epilepsija je nevrološka motnja, ki povzroča nenadne, ponavljajoče se napade ali krče pri psih. Ti napadi se pojavijo zaradi nenormalne, prekomerne ali sinhrone nevronske aktivnosti v možganih, ki je posledica različnih vzrokov. Bolezen lahko prizadene pse katere koli starosti, pasme ali spola, vendar so nekatere pasme bolj nagnjene k tej motnji.
Simptomi
Epileptični napadi so si med sabo lahko zelo različni, saj je vse odvisno od tega, za kakšen obseg okvare gre in kje v možganih se nahaja.
Posamezen napad sestoji iz treh obdobij: obdobje pred (aura), med (iktus) in po (postiktalno obdobje) napadu.
Obdobje tik pred napadom (aura):
- nemirnost,
- skrivanje,
- iskanje bližine skrbnika,
- cviljenje,
- agresija.
Obdobje med napadom (iktus):
Običajno traja manj kot pet minut in razlikujemo dve vrsti napadov.
Generalizirani napad:
- izguba zavesti,
- »veslanje« z okončinami,
- slinjenje,
- uhajanje urina ali blata,
- tresenje,
- tleskanje s čeljustjo,
- razširjene zenice.
Fokalni napad:
- pes lahko ostane pri zavesti ali ne,
- nenormalno gibanje enega dela telesa (npr. trzanje obraznih mišic ali glave),
- slinjenje,
- razširjene zenice,
- kratkotrajne spremembe v vedenju (npr. živčnost, nemirnost, iskanje bližine, strah).
Obdobje tik po napadu (postiktalno obdobje):
Lahko traja od nekaj minut do nekaj ur.
- nemirnost,
- zmedenost,
- sopenje,
- letargičnost,
- lakota,
- žeja,
- spanje,
- težave z ravnotežjem,
- težave s propriocepcijo,
- agresija (redkeje),
- slepota (redkeje).
Vzroki in tveganja
Epilepsija pri psih je lahko idiopatska, kar pomeni, da njen vzrok ni znan. V nekaterih primerih pa jo lahko povzročijo:
- dednost,
- presnovne motnje (npr. bolezni jeter, ledvična odpoved),
- izpostavljenost toksinom,
- bolezni glave (npr. tumorji),
- razvojne nepravilnosti možganov,
- poškodbe glave,
- pomanjkanje tiamina,
- infekcije.
Kako se postavi diagnoza?
Veterinar bo običajno opravil temeljit klinični pregled, ki vključuje popolno zdravstveno zgodovino. Morda bo potreben tudi nevrološki pregled ter dodatni diagnostični testi, kot so krvne preiskave, MRI ali CT možganov, da se izključijo druge bolezni. Pri pravilni postavitvi diagnoze lahko zelo pomaga video posnetek napada. Zato, če je le možno, napad posnemite.
Zdravljenje
Zdravljenje epilepsije se običajno osredotoča na nadzor simptomov in zmanjšanje pogostosti napadov ter stranskih učinkov zdravil. To lahko vključuje:
- antiepileptična zdravila (predpisana s strani veterinarja),
- redne veterinarske preglede in prilagajanje terapije,
- vodenje dnevnika napadov za lažje spremljanje bolezni, vodenje in prilagajanje prognoze ter samega zdravljenja,
- dobro sodelovanje med skrbnikom in veterinarjem. Če niste prepričani o strokovnosti poteka vodenja zdravljenja, poiščite drugo mnenje.
Kako lahko pomagam psu doma?
Med epileptičnim napadom:
- ostanite mirni,
- zabeležite čas začetka napada,
- umaknite predmete, s katerimi bi se pes lahko poškodoval,
- ne približujte se gobcu, saj bi vas pes lahko med napadom po nesreči ugriznil,
- ostanite ob psu, saj so med napadom pogosto prestrašeni.
Po napadu:
- psa pustite, da počiva in se umiri,
- pokličite veterinarja in mu sporočite vse potrebne informacije o napadu (koliko časa je trajal, koliko jih je bilo, kako pogosti so), veterinar bo presodil, ali je potrebna takojšnja obravnava.
Sledite navodilom veterinarja in predpisani terapiji. Zdrava in uravnotežena prehrana ter mirno, stabilno domače okolje s čim manj stresa lahko blagodejno vplivajo na pse z epileptičnimi napadi.
Kdaj obiskati veterinarja?
Takoj obiščite veterinarja, če:
- pes doživi več napadov v kratkem času (ponavljajoči zaporedni napadi),
- napad traja dlje kot pet minut,
- pes ima težave s hojo ali ne kaže znakov okrevanja po napadu,
- opazite nove simptome ali spremenjeno vedenje.
Pogosta vprašanja
Epilepsija je lahko idiopatska (brez znanega vzroka), dedna ali posledica drugih zdravstvenih stanj, kot so poškodbe glave ali tumorji možganov.
Večina napadov traja od 30 sekund do dve minuti. Če napad traja dlje, je nujno poiskati veterinarsko pomoč, saj lahko pride do poškodb možganov ali pregretja telesa, kar je smrtno nevarno.
Med napadom psi običajno ne čutijo bolečine, vendar so po njem lahko zmedeni in izčrpani.
Besedilo je namenjeno osveščanju in zagotavljanju podpore skrbnikom psov, ki se srečujejo s to boleznijo.