Kužni kašelj ali strokovno infekciozni traheobronhitis je eno najpogostejših in najbolj
nalezljivih obolenj zgornjih dihal pri psih. Pojavlja se po vsem svetu in predvsem prizadene pse,
ki prihajajo v stik z drugimi psi – na sprehodih, v pasjih šolah, hotelih za pse, zavetiščih in na
razstavah.
Gre za kompleksno bolezen, ki jo povzročajo različni patogeni - virusi in bakterije - pogoste pa
so t. i. mešane okužbe, pri katerih virusni okužbi sledi bakterijska nadokužba. Prav mešani
potek bolezni je razlog, da so simptomi lahko izrazitejši, zdravljenje zahtevnejše, tveganje za
zaplete pa večje.
V večini primerov gre za samoomejujoče obolenje z blagim kliničnim potekom, vendar je
bolezni kljub temu treba nameniti ustrezno pozornost, predvsem pri mladičih, starejših psih in
živalih z oslabljenim imunskim sistemom.
Povzročitelji kužnega kašlja
Najpogostejša povzročitelja kužnega kašlja sta:
- virus pasje parainfluence (CPiV) in
- bakterija Bordetella bronchiseptica.
Med drugimi pomembnimi povzročitelji so še:
- adenovirus tipa 2 (CAV-2),
- respiratorni koronavirus (CRCoV),
- virus pasje kuge (CDV),
- pnevmovirus,
- pasji herpesvirus,
- reovirusi,
- bakterije rodu Mycoplasma spp. in Streptococcus zooepidemicus.
Pomembno je vedeti, da psi, ki so okuženi zgolj z enim povzročiteljem, pogosto nimajo izrazitih
kliničnih znakov, lahko pa okužbo kljub temu širijo naprej.
Kako se kužni kašelj prenaša?
Bolezen se prenaša:
- kapljično (z izdihanim ali izkašljanim zrakom),
- preko sluzi iz nosu in ust,
- z neposrednim stikom med psi,
- posredno preko onesnaženih predmetov (posode, povodci, ležišča, igrače, oprsnice).
Okužba se lahko zgodi že ob kratkem prijateljskem srečanju na sprehodu. Inkubacijska doba
običajno traja od 4 do 10 dni, pes pa je lahko kužen tudi še do dva tedna po umiritvi
kliničnih znakov. Zato je v tem času priporočljivo, da se izogibamo pasjim parkom in stikom z
drugimi psi, tudi če se zdi, da je pes že zdrav.
Najpogosteje se bolezen pojavlja poleti in jeseni, čeprav se lahko pojavi v katerem koli obdobju
leta.
Kateri psi so najbolj ogroženi?
Zbolijo lahko psi vseh starostnih skupin, hujši potek pa pogosteje opazimo pri:
- mladičih,
- starejših psih,
- psih z oslabljenim imunskim sistemom,
- necepljenih psih,
- psih z obstoječimi boleznimi dihal ali srca.
Kako prepoznati kužni kašelj pri psu?
Bolezen se pogosto začne nenadoma – največkrat v večernih ali nočnih urah.
Najznačilnejši znak je:
- močan, suh in dražeč kašelj v obliki napadov.
Pogosto se pojavijo tudi:
- davljenje in siljenje na bruhanje,
- izkašljevanje pene ali sluzi, želodčne vsebine,
- blag, voden izcedek iz nosu in oči,
- občasno kihanje.
Pri lažjih oblikah bolezen poteka brez izrazite prizadetosti splošnega stanja: psi normalno jedo,
so aktivni in nimajo povišane telesne temperature, vendar s prisotnim pogostim in vztrajnim
kašljem.
V hujših primerih, predvsem ob sekundarni bakterijski infekciji, pa se lahko pojavijo tudi:
- povišana telesna temperatura,
- oteženo dihanje,
- gnojen izcedek iz nosu,
- izrazita utrujenost, splošna oslabelost (pes je brez energije),
- izguba apetita,
- apatija.
V takih primerih obstaja povečano tveganje za razvoj pljučnice, ki zahteva takojšnjo
veterinarsko obravnavo.
Kdaj k veterinarju?
Obvezno obiščite veterinarja, če opazite:
- dolgotrajen ali izrazito progresiven kašelj,
- povišano telesno temperaturo,
- težko dihanje,
- gnojen izcedek,
- hudo splošno oslabelost.
Posebej pomembno je, da pri starejših psih ne pripisujemo vsakega kašlja kužnemu kašlju -
lahko gre tudi za srčno obolenje ali kronično bolezen pljuč.
Kako veterinar postavi diagnozo?
Veterinar najprej opravi splošni klinični pregled, posebej pomembna pa je avskultacija prsnega
koša.
Če obstaja sum na zaplete, se lahko priporočijo dodatne preiskave:
- rentgensko slikanje prsnega koša (izključitev pljučnice),
- krvna slika (znaki vnetja ali okužbe).
Zdravljenje
Pri blagih oblikah je zdravljenje večinoma podporno:
- počitek,
- omejitev gibanja,
- kakovostna prehrana,
- zadosten vnos tekočine,
- uporaba oprsnice namesto ovratnice,
- hladen in vlažen zrak,
- krepitev imunskega sistema.
Ob pogostih in močnih napadih kašlja se lahko uvede:
- sirup za lažje izkašljevanje,
- protivnetna in protibolečinska zdravila.
Če pride do bakterijske okužbe ali pljučnice, veterinar predpiše:
- antibiotike,
- bronhodilatatorje,
- inhalacijsko terapijo,
- v hujših primerih infuzijo in hospitalizacijo.
Preventiva
Najboljša zaščita je kombinacija:
- cepljenja,
- uravnotežene in kvalitetne prehrane,
- krepitve odpornosti,
- razkuževanja in higiene pasje opreme in doma,
- izogibanja gneči v obdobjih izbruhov bolezni,
- izolacije obolelega psa.
Cepljenje ne prepreči vseh okužb, bistveno pa zmanjša tveganje za hujši potek bolezni in
zaplete.
