Selitev je lahko precej stresen dogodek, tako za nas kot za naše pse. Tudi, če se selimo v večje stanovanje ali prijetnejše okolje, to hočeš nočeš spremlja kup dogajanja. Pakiranje, prenašanje, razstavljanje in sestavljanje pohištva, navajanje na nov prostor in okolje, nove lokacije sprehodov, skratka - že sam proces selitve je naporen, s sabo pa za povrh prinese številne spremembe.
Na srečo so naši psi izredno prilagodljiva bitja in se običajno razmeroma hitro navadijo na novo okolje. Vseeno pa ne smemo podcenjevati njihove izkušnje. Psu ne moremo z besedami razložiti, da se selimo drugam in kaj to pomeni. Lahko mu le ponudimo čas, potrpljenje in podporo, da spremembo čim bolje prenese.
Priprave na selitev
Selitev se začne že mnogo pred prenašanjem prtljage in sestavljanjem pohištva. Ljudje hodimo na oglede stanovanj in hiš, se spoznavamo z okolico, morda se pogovarjamo s sosedi o tem, kako je živeti v nekem kraju … Če le imamo to možnost, se prepričamo, da gre za okolje, ki ga bomo z veseljem in samozavestno poimenovali dom.
Psom ta del prihranimo, čeprav pogosto ravno oni igrajo pomembno vlogo pri tem, kakšno okolje bomo izbrali za bivanje. Ni redko, da se skrbniki preselimo prav zaradi svojih psov in nov dom izbiramo tudi (ali predvsem) z njimi v mislih. Bomo imeli vrt, po katerem bo pes lahko prosto tekal? Bomo živeli v okolju, ki za našega občutljivega psa ne bo tako stimulativno in bomo lahko končno tudi mi imeli mirnejše sprehode? Bomo živeli v pritličju ali v bloku z dvigalom, da bo našemu pasjemu seniorju prihranjena hoja po stopnicah? Bo imel balkon za nadzor nad dogajanjem v okolici? Vse to je lahko pomemben del odločitve.
Psa na oglede morda raje res ne vozimo s seboj, posebej, če slabše prenaša vožnjo, novo okolje ali druge dražljaje. Ko opravimo vse oglede in pogovore, se spoznamo z novim okoljem, pretehtamo pluse in minuse in končno izberemo novo stanovanje, pa je čas, da psa začnemo vključevati v proces selitve. Če je le mogoče, mu ponudimo možnost, da se že predhodno spozna s krajem, ki mu bomo kmalu rekli dom.
Morda lahko v novem stanovanju nekajkrat skupaj prespimo, preden se dokončno preselimo, ali pa psa nekajkrat pripeljemo na ogled in raziskovanje nove nepremičnine. Tudi, če to ne gre, za spoznavanje še vedno ostane okolje, v katerem bomo živeli. Še pred selitvijo se lahko nekajkrat tja odpeljemo na sprehod, da se pes spozna z vsemi novimi vonjavami. Morda spozna tudi nekatere lokalne pasje in človeške prebivalce in preveri, kateri kotički so najbolj zanimivi za raziskovanje. To bo zmanjšalo stres ob selitvi, saj se bo pes preselil v okolje, ki ga že dobro pozna.
Med selitvijo
Potem na vrsto pride najtežji del - dejanska selitev. Ta običajno vključuje veliko pakiranja, prenašanja, razstavljanja in sestavljanja, pogoste odhode in prihode, znance, prijatelje, selitvene servise … Pri tem je treba dobro razmisliti, kje bo v vmesnem času pes. To je še posebej pomembno, če ima pes težave s samoto, obiski ali neznanci, če ga zmoti nenehno prihajanje in odhajanje pa tudi, če je v preteklosti razvil slabo asociacijo na pakiranje kovčkov (pakiranje zanj morda pomeni, da njegova človeška družina odhaja in ga bo zapustila). Tudi, če pes teh težav nima, jih še posebej občutljivejši psi ob vsem dogajanju, ki spremlja selitev, zaradi stresa in negotovosti lahko razvijejo. Pes namreč zelo dobro ve in prepozna, da se nekaj dogaja - ni pa nujno, da razume, kaj. In prav ta nepredvidljivost ga lahko spravlja v stisko.
Možnosti je toliko, kot je pasjih skrbnikov. Morda lahko selitev razpršimo čez daljše časovno obdobje, vsak dan spakiramo kakšno škatlo, jo odnesemo v avto takrat, ko peljemo psa na sprehod in se na ta način izognemo negativnim asociacijam na pakiranje in odhajanje. Če bomo vse preselili v enem dnevu ali vikendu, morda lahko pes počaka pri prijateljih ali znancih, ali pa v pasjem hotelu, ki ga pozna. Ali pa ga en od družinskih članov odpelje na sprehod ta čas, ko ostali pakirajo in prenašajo škatle? Katero opcijo izberemo, je povsem odvisno od psa, obsežnosti selitve in možnosti, ki so na voljo.
Prvi dnevi
Ne smemo pa pozabiti na prve dni po selitvi. Psi običajno potrebujejo nekaj časa, da se navadijo na novo okolje in se tam začnejo počutiti varne. Koliko časa bodo potrebovali, je povsem odvisno od vsakega posameznega psa. Še posebej previdno je treba s psi, ki so v preteklosti imeli težave s samoto, so bolni, starejši in jim pešajo čutila … Taki psi bodo verjetno potrebovali dlje, kot mladi, zdravi psi, ki samoto in novosti dobro prenašajo.
Vsekakor je prvih nekaj dni dobro preživeti s psom in ga v novem domu ne puščati samega. Napotki so pravzaprav podobni, kot pri navajanju na samoto, le da se proces običajno odvija (mnogo) hitreje. Ko se pes v novem domu sprosti, začnemo s kratkimi odhodi (npr. odnašanje smeti), ki jih postopno podaljšujemo. Življenje se bo lahko kmalu vrnilo v stari ritem.
