LactoAdapt® za urejanje prebave

Prva pomoč za urejanje prebave na naraven način ob razdraženem črevesju

Prehransko dopolnilo LactoAdapt® vsebuje aktivne sestavine, vzpostavljajo ravnovesje črevesne mikrobne flore. Priporočamo jih ob driski in zaprtju, ter preventivno pred stresnimi dogodki, npr. obisk veterinarja, daljša avtomobilska pot, menjava hrane. Lahko ga ponudite tudi brejim in doječim psicam, ki so ravnokar kotile, ter tako mama in njeni mladiči ne bodo imeli prebavnih težav.

Priporočamo uporabo LactoAdapt® v kritičnih obdobjih, ko pride do sprememb:

• Prehrane (npr. prehranjevalni stres) zaradi spremembe prehrane ali nenamernega zaužitja neprimerne hrane, motenj hranjena, zastrupitve, ...
• Okolja (npr. okoljski stres), ki ga povzročajo psihološki ali logistični dejavniki (sprememba hiše, navad, okolja, kontaktne osebe, potovanja)
• Zdravstvenega stanja, na primer akutna driska in kasnejša obdobja okrevanja (po nasvetu zaupanja vrednega veterinarja).
• Zdravila, na primer jemanja posebnih zdravil za obstoječe bolezni ali po operaciji, med in po jemanju antibiotikov.

Številne študije so pokazale, da prebiotični in probiotični dodatki v prehrani psov ugodno vplivajo na zdravje prebavil.

Aktivne sestavine

PREBIOTIKI

Prebiotična vlakninska triada

• SADNI OLIGOSAHARIDI (FOS)
• INULIN
• MANAN OLIGOSAHARIDI (MOS) iz pivskega kvasa

FOS, MOS in INULIN so prehranske vlaknine, torej neprebavljivi ogljikovi hidrati, nespornega pomena v prehrani ljudi in živali.

S kemijskega vidika sta FOS in inulin fruktana (ogljikovi hidrati, sestavljeni iz ponavljajočih se fruktoznih enot) s kratko verigo (FOS) in nekoliko daljšo (INULIN), ki ju je še posebej veliko v živilih, kot sta cikorija in topinambur. MOS so vedno prehranske vlaknine, vendar so sestavljene iz ponovitve manoze in večinoma izhajajo iz sten kvasovk.

Vsi trije delujejo prebiotično, kar pomeni, da lahko blagodejno vplivajo na zdravje z modulacijo črevesne mikrobiote (FAO), tj. nabora milijonov mikroorganizmov, značilnih za črevesni trakt različnih sesalcev. Ti mikroorganizmi ugodno in življenjsko pomembno vplivajo na zdravje gostitelja. ((Suchodolski, 2011)).

Obstaja več študij, ki nenehno poudarjajo simbiozo med ohranjanjem zdravja in ravnovesjem črevesne mikrobiote.

Kako prebiotične vlaknine blagodejno vplivajo na mikrobioto?

Ljudje in drugi sesalci, vključno s psi in mačkami, nimajo vseh encimov, ki so potrebni za razgradnjo rastlinskih vlaken (kot so fruktooligosaharidi in inulin) v prebavnem traktu (Flint HJ, 2012), zato te, ko so zaužite in prispejo v tanko črevo, ker niso prebavljive, so fermentirane s strani bakterij črevesne mikrobiote in tako pozitivno vplivajo na številčnost specifičnih bakterijskih skupin s koristnim delovanjem (npr. Lactobacillus in Bifidobacterium); to delovanje se prevede v pozitivne učinke na več funkcij, kot je npr. črevesno gibljivost, celično celovitost in mikrobna biokemična omrežja. (Scott KP, 2015).

Številne študije so pokazale, da vključevanje fruktooligosaharidov v prehrano psov vodi do izboljšanja prebave različnih mineralov in povečanja bifidobakterij, enega od koristnih mikroorganizmov, ki dejansko naseljujejo tako človeško kot pasje črevesje, ki igra ključno vlogo tudi pri modulaciji imunskega sistema in prebavnih funkcij (Carlo Pinna1, 2018).

Vendar se zdi, da je prebiotični mehanizem delovanja MOS drugačen, za kar so različne študije poudarile njihovo sposobnost, da se selektivno vežejo na receptorje, prisotne na črevesni steni, zaradi česar so le ti nedostopni za patogene bakterije, s posledično stimulacijo rasti “dobrih” “bakterij.

ROŽIČEVA MOKA: rožičevec (Ceratonia siliqua L.) je zimzeleno drevo iz družine metuljnic, ki raste v sušnih in polsušnih predelih sredozemskega bazena. Kljub visoki vsebnosti sladkorja je rožičev strok bogat z netopnimi vlakninami in mikro sestavinami, vključno s fenolnimi spojinami, inozitoli (predvsem d-pinitolom) in vitamini. (Aristea Gioxari 1, 2022).

YANG®: Je mešanica inaktiviranih kvasovk, posebej Saccharomyces cerevisiae (splošno znana kot pivski kvas) in Cyberlindnera jadinii.

Kvasovke so enocelični evkariontski organizmi, ki spadajo v kraljestvo gliv.

Pivski kvas (Saccharomyces cerevisiae) se uporablja v prehrani živali predvsem zaradi svoje prehranske moči, saj je bogat z dragocenimi makrohranili, kot so beljakovine, pa tudi elementi v sledovih, kot sta selen in krom, vitamini skupine B in številne druge snovi, ki blagodejno delujejo na zdravje.

Ta dejanja je treba pripisati predvsem bogastvu teh hranil.

Cyberlindnera jadinii je tudi kvas, ki se pogosto uporablja zaradi svoje prehranske moči, poleg tega pa je bogat z beljakovinami in vitamini.

PETMOD® NUKLEOTID IZ PIVOVARSKEGA KVASA

Nukleotidi so ponavljajoče se enote, ki sestavljajo nukleinske kisline (DNA in RNA). Sestavljeni so iz 3 komponent: dušikove baze (purin ali pirimidin), sladkorja s 5 ogljikovimi atomi, ki skupaj z dušikovo bazo sestavlja nukleozid in ene ali več fosfatnih skupin. Nekatere študije, izvedene na ribah, so pokazale, da je integracija hrane z  nukleotidi koristno delovala na ravni črevesja, kar je povečalo njegovo rast in razvoj. (Toshimasa Tsujinaka, MD, 1999)

Zaradi tega je povpraševanje po vnosu nukleotidov v hrano za hišne živali vedno večje, s končnim ciljem prispevati k normalnemu delovanju imunskega sistema in zdravju črevesja tudi malih hišnih ljubljenčkov. (Natalia Russo1, Vključitev nukleotidov v hrano za hišne živali: učinek toplotne obdelave, 2019)

BANANINA MOKA

Banana je zelo priljubljeno sadje na svetovnem trgu in se v mnogih državah uživa kot osnovna hrana. Uživamo jo  surovo ali predelano in tudi kot funkcionalno sestavino v različnih prehrambenih izdelkih. Banana vsebuje več bioaktivnih spojin, kot so fenoli, karotenoidi, biogeni amini in fitosteroli, ki imajo številne pozitivne učinke na zdravje in počutje. Mnoge od teh spojin delujejo antioksidativno, saj ščitijo telo pred oksidativnim stresom. (Balwinder Singh a, 2015)

Nekatere študije so pokazale, da ima polifenolna komponenta, natančneje flavonoidi, poleg antioksidativnega delovanja tudi blagodejno vlogo na ravni želodca.

PROBIOTIKI

ENTEROCOCUS FACCIUM DSM 10663/NCIMB 10415 (35 X 10^9 CFU/g)

Kaj so probiotiki?

V sektorju krme obstajajo tako imenovani zootehnični dodatki, ki stabilizirajo črevesno floro, to so mikroorganizmi, ki ob dajanju živalim pozitivno vplivajo na njihovo črevesno floro; (Europeo, 2003) dejansko lahko kolonizirajo črevesje živali gostiteljice in tako blagodejno vplivajo nanjo. Adhezija probiotičnega mikroorganizma na gostiteljsko črevesno sluznico velja za ključen korak za kolonizacijo in nadaljnjo interakcijo z gostiteljevim epitelijem in njegovim imunskim sistemom. (Mohsen Hanifeh, 2021).

Pravzaprav tako patogeni kot komenzalni mikroorganizmi izražajo različne molekule adhezina na svoji površini, kar jim omogoča, da se vežejo na različne površine v gostitelju. Zaradi tega mora biti pri izbiri sevov mikroorganizmov s probiotičnim delovanjem le-teh značilna visoka sposobnost vezave na črevesje.

Nekatere študije so pokazale, da je ta sposobnost povezana s specifičnostjo gostitelja; zato mora biti za učinkovito uporabo probiotika bakterijska vrsta črevesnega izvora gostitelja in Enterococcus faecium DSM 10663/NCIMB 10415, uporabljen v izdelku LactoAdapt, ima to lastnost.

Probiotiki lahko izboljšajo zdravje sluznice z več mehanizmi, vključno s proizvodnjo kratkoverižnih maščobnih kislin (SCFA), protimikrobnimi snovmi, modulacijo imunskega odziva, kompetitivnim izključevanjem patogenih bakterij s poseganjem v njihovo adhezijo na črevesno sluznico in izboljšanjem funkcij epitelijske pregrade .

NEAKTIVNE BAKTERIJE (LACTOBACILLUS HELVETICUS HA 122 (ex ACIDOPHILUS HA122), LACTOBACILLUS PARACASEI HA108, BIFIDOBACTERIUM BIFIDUM:

Inaktivirani mikroorganizmi, znani tudi kot “tindalizirani”, so podvrženi posebni termični obdelavi, ki jih “inaktivira”, zaradi česar niso sposobni presnove in razmnoževanja. Njihove aktivnosti torej ni mogoče pripisati možnosti ustvarjanja novih potomcev in s tem kolonizacije črevesja, temveč predstavlja “osnovo”, na kateri se na ravni črevesja rekonstituira primeren substrat za ponovno naselitev simbiotske flore.