Osebna izkušnja: Okužba psa z Giardio

Najina izkušnja z Giardio

Giardia je nadloga, ki je predvsem pri psih razmeroma pogosta. Običajno se kaže kot tekoča, sluzasta driska, spremljajo pa jo lahko še nekateri drugi simptomi, ki so precej nespecifični. Za povrh pa se pes lahko okuži tudi, če je redno tretiran proti notranjim parazitom. Veliko pasjih skrbnikov za giardio niti ne ve, zato vzroke za drisko iščejo v hrani, neješčnost in izgubo telesne teže pa pogosto pripisujejo izbirčnosti. A giardia ne prinaša težav le okuženi živali. Prenese se lahko tudi na ljudi, zato je prav, da smo na njene simptome pozorni in ob sumu na okužbo čimprej obiščemo veterinarja.

Kaj sploh je Giardia

Giardia je pražival, ki se naseli v prebavila in tam povzroči pravi kaos. Giardia zajeda različne živalske vrste, se pa pri domačih živalih pogosteje pojavlja pri psih, kot pri mačkah. Za okužbo so še posebej dovzetne mlajše živali, ki še nimajo dobro razvitega imunskega sistema in za povrh v gobček vzamejo prav vse, kar jim pride pod nos. Do infekcije namreč pride takrat, ko žival zaužije ciste, najpogosteje z okuženimi iztrebki ali vodo. Ciste se nato v črevesju razvijejo v trofozoite – razvojno obliko, ki povzroča težave. Ti iz črevesne vsebine črpajo hranilne snovi in pogosto povzročajo vnetja. V debelem črevesu se trofozoiti spremenijo nazaj v ciste in se izločijo z iztrebki. Ciste so v okolju zelo dolgo obstojne, posebej če je to okolje vlažno.

Giardia ni zoprna samo zaradi driske. Kakršnekoli črevesne težave med drugim vplivajo na mikrofloro psa, ta pa igra pomembno vlogo v njegovem obnašanju in zdravju. Vpliva na prebavo in presnovo ter imunski sistem, s tem pa tudi na počutje in vedenje psa. Oslabljeno črevesje je bolj podvrženo infekcijam, pogosteje se pojavlja občutljivost na različno hrano, zvišan je nivo stresa pri živali. Hranila se slabše absorbirajo, kar lahko vodi tudi v lakoto in s tem povezane zdravstvene in vedenjske težave kljub temu, da ima pes hrane dovolj. Pri ljudeh okužbe z giardio povezujejo tudi z alergijami, kronično utrujenostjo in kognitivnimi motnjami.

Znaki okužbe

Z giardio se žal precej pogosto srečujem tudi pri svojem delu v pasji šoli. Najpogosteje jo veterinarji potrdijo pri mlajših psih, ki prihajajo iz vprašljivega okolja oziroma v življenju niso imeli najboljših začetkov. Pri teh psih pogosto opažamo ponavljajoče se driske oziroma blato, ki je večino časa premehko. Psi včasih hujšajo in imajo slabši apetit, njihovi skrbniki pa nikakor ne najdejo hrane, ki bi jim ustrezala. Drisko pogosto spremljajo tudi vedenjske težave – večja razdražljivost, težave z umirjanjem, pri mladičkih pa vse »mladičkaste težave« pridejo še bolj do izraza. Sicer med pogoste simptome giardie spadajo tudi bruhanje, izguba telesne teže, napihnjenost, smrdljivi vetrovi, izrazito povečan ali zmanjšan apetit, pogostejše iztrebljanje in letargičnost. Vsi našteti simptomi so precej splošni in so lahko znak marsikatere druge težave, zato giardia običajno ni prva stvar, na katero pomisli skrbnik ali veterinar.

Yetija že od mladička hranim s surovo hrano, njegov iztrebek je bil vedno čudovit. Že od malega je nekoliko bolj zbirčne sorte in ker je hrt (no, podenco), je že po naravi bolj suh. Zato ob njegovi prvi (in edini) driski, ki jo je imel spomladi 2022, ko je bil star dobro leto dni, nisem niti približno posumila na giardio. Tudi na veterini so predpisali le probiotik in po slabem tednu se je stanje umirilo. Vse je bilo v redu do pozne jeseni, ko se je driska ponovila, nehala, pa spet ponovila … Takrat sem se odločila testirati iztrebek za parazite in izkazalo se je, da ima giardio.

Največji izziv je reinfekcija

Yetiju smo okužbo na srečo hitro pozdravili. Možnih terapij je več, po posvetu z veterinarko sem se odločila za zdravljenje z antibiotiki. Te so okužbo pozdravili že po prvi terapiji – na srečo. Veterinarka me je namreč opozorila, da le ena terapija ne zadostuje vedno. A največja težava pri zdravljenju giardie ni njena razmeroma dobra odpornost na zdravila, ampak to, da se je je težko znebiti iz okolja. Ko pes iztreblja, lahko nekaj blata in s tem cist ostane na dlaki okoli zadnjice. Ko se pes umiva, tako ponovno zaužije ciste in se ponovno okuži, tudi če so zdravila giardio v prebavilih že uničila. Prek onesnažene dlake in s slino lahko ciste prenese tudi na svoja ležišča, igrače in druge površine, kjer se zadržuje. Poleg tega jih lahko z umazanijo domov prinese od zunaj.

To ne pomeni, da moramo neprestano vse umivati in razkuževati – pretirano umivanje zdrave živali ima lahko negativen vpliv nanjo. Ko pa zdravimo okužbo z giardio, je higiena ključna. Jaz sem Yetiju po vsakem iztrebljanju obrisala zadnjico s čistilnimi robčki, doma pa še sprala dlako okrog anusa in po zadnjih nogah ter repu. Doma smo pomili vse, kar se je dalo pomiti, ostalo smo razkužili, nato pa dosledno skrbeli za higieno psov. Izredno pomembno je tudi pobiranje okuženih iztrebkov iz okolja – najbolje je populiti in pobrati tudi nekaj zemlje in trave, ki je prišla v stik z iztrebkom.

Simptomi niso vedno prisotni

Če imate doma več psov in pri enem ugotovite prisotnost giardie, testirajte še ostale. Giardia lahko namreč poteka tudi asimptomatsko – torej brez znakov okužbe, pes pa jo še vedno z iztrebki izloča v okolje in jo lahko tako prenaša naprej. Pri nas je bila pozitivna tudi druga psica, čeprav ni kazala čisto nobenih znakov infekcije.

Po uspešnem zdravljenju

Giardie smo se res hitro znebili in k sreči se od takrat ni ponovila. Je pa po zdravljenju trajalo še nekaj mesecev, da je Yetijeva prebava postala nazaj taka, kot je bila pred okužbo. Več mesecev je še mehko kakal (k sreči ni šlo za nenadzorovane driske, le slabše formirano blato), slabše je prebavljal kosti in tudi njegov apetit ni bil tak, kot bi moral biti. Pomagala sem mu s kuhano hrano in probiotiki, nato pa s postopnim navajanjem nazaj na hrano, ki je je vajen.

Zdaj njegov iztrebek dvakrat letno preventivno nesem na testiranje na vse notranje zajedavce – vključno z giardio. To toplo priporočam vsem pasjim skrbnikom ne glede na uporabo antiparazitikov. Še posebej pomembno pa je testiranje ob pojavu kakršnihkoli simptomov, ki bi lahko kazali na giardio – driska ali dolgotrajno mehko blato, nepojasnjena neješčnost ali bruhanje, izbirčnost, izguba telesne mase itd. Vse, kar morate narediti je, da 3 dni zbirate vse iztrebke vašega psa in jih nato odnesete k veterinarju, ki jih bo poslal v laboratorij na preiskave.