Veliko skrbnikov psov se sreča z vprašanjem, ali bi dali sterilizirati svojo psičko ali kastrirati svojega psa. Če pogledamo z zdravstvenega vidika, potem je kar nekaj faktorjev, ki govorijo vprid sterilizaciji oziroma kastraciji. S takšnim posegom namreč znižamo ali celo preprečimo možnost za nastanek tumorjev reproduktivnih organov ter možnost, da ti tumorji zrastejo in se razširijo v notranje organe. Še dodaten razlog pri samicah je, da s tem tudi izničimo možnost pojava piometre, torej gnojnega vnetja maternice, ki je lahko za psičko tudi usodno.
Če na stvar gledamo še malo širše, se lahko seveda tudi vprašamo o smislu razmnoževanja živali na splošno, saj so zavetišča in ceste že tako polne neželenih psov. Zato je prav, da se za mladiče odločimo le v primeru, da smo tehtno premislili o razlogih za in proti in ugotovili, da naš pes ustreza svojemu pasemskemu standardu, je brez zdravstvenih težav, ima primeren značaj in podobno. Če imamo psičko, pa se moramo še dodatno vprašati, ali bomo lahko njej in mladičem nudili optimalno oskrbo med brejostjo in po kotitvi ter mladičkom zagotovili dobro popotnico za življenje pasjega spremljevalca s primerno hrano, nego ter s socializacijo.
Veterinarska stroka je nekoč močno zagovarjala stališče, da se psičke sterilizira še pred prvo gonitvijo, novejše raziskave pa so to teorijo ovrgle in mnogo veterinarjev zdaj svetuje, da se počaka na eno ali dve gonitvi. S tem dovolimo psički, da se bolj ali manj do konca razvije in dozori, tako fizično kot psihično, posledično pa zmanjšamo možnost pojava uhajanja urina, določene težave z gibalnim sistemom in podobno, seveda pa moramo na samičko še posebej budno paziti v času gonitve in preprečiti stik s samci in neželeno brejost. Brejost ob prvih gonitvah predstavlja precejšnjo nevarnost tako za psičko kot za njene mladiče, saj nedozorelo telo še ni pripravljeno na napor brejosti in kotitve. Sicer pa je najboljši čas za sterilizacijo 2-3 mesece po koncu gonitve, ko so reproduktivni organi kar se da v mirovanju. V primeru, da imamo samca, izberemo čas starosti za kastracijo podobno kot bi pri samici iste pasme ali podobnega tipa, to pomeni, da manjše samce kastriramo po 7. -9. mesecu starosti, srednje velike, ko so stari vsaj 18 mesecev, pri večjih samcih pa počakajmo vsaj do drugega leta starosti.
Zakaj laparoskopska sterilizacija/kastracija?
Pri laparoskopskih posegih gre za manj invazivne kirurške posege, ki se opravljajo pod nadzorom kamere v trebušni, prsni in sklepnih votlinah. Tako kot tradicionalna sterilizacija/kastracija (S/K), tudi laparoskopska S/K poteka v splošni anesteziji ob spremljanju pacienta s strani usposobljene osebe. Pri laparoskopski sterilizaciji se naredi le dve majhni odprtini v trebušno votlino namesto klasičnega reza, pri katerem se poškoduje tudi trebušna stena, zato pomeni za psičko mnogo manj bolečine in stresa po posegu, okrevanje pa je hitrejše. Pri samcih je laparoskopska kastracija manj pogosto izveden poseg kot tovrstna sterilizacija pri samicah, se pa izvaja v primeru odstranitve nespuščenih mod.
Kot vidimo, obstaja kar nekaj prednosti, če izberemo laparoskopski poseg, v vsakem primeru pa izberimo primeren čas in zaupanja vrednega veterinarja, da bo tako nam kot našemu psu ali psički lažje prestati morebitni poseg.
Urška Medvedšek,
avtorica besedila
Kinologinja, pasja inštruktorica, sodnica za ocenjevanje zunanjosti, tekstopiska in urednica različnih publikacij s kinološko tematiko s področja šolanja, oskrbe, vzgoje in kinoloških disciplin ter pasjih športov.