Klopi pri psih – vse kar morate vedeti

Danes poznamo preko 800 različnih vrst klopov, od tega jih 16 živi tudi v Sloveniji. Pri nas so najbolj razširjeni gozdni klop (Ixodes ricinus), rovkin klop (Ixodes trianguliceps) in ježev klop (Ixodes hexagonus). Klopi, če ne dočakajo bridkega konca predčasno, v povprečju živijo tri leta, v bolj neprijaznem podnebju kot je recimo Skandinavija pa do šest let. V tem času kri sesajo le trikrat. Razvoj klopa poteka v štirih stopnjah – jajčeca, ličinka, nimfa in odrasla žival. Od tega so zadnje tri aktivne, parazitske stopnje in v vsaki izmed njih klop kri sesa le enkrat.

Kdaj so klopi aktivni in kje jih najdemo

Klopi so zelo trdožive živali, ki hude zime prezimijo v mirovanju, ko pa se podnebje ogreje pa svoj življenjski krog nadaljujejo, kot da se ne bi zgodilo nič. V Sloveniji imamo dva vrhunca aktivnosti klopov. Prvi traja od aprila do sredine junija, po tem postane za klope prevroče in presuho. Drugi pa traja od septembra do oktobra, po tem postane klopom premrzlo, saj postanejo aktivni, ko se temperatura v okolju dvigne nad 7°C. Zaradi podnebnih sprememb se spreminja tudi čas aktivnosti klopov. Zato si velja zapomniti, da je za klope najugodnejše vlažno okolje. Ker so izredno prilagodljive živali jih najdemo v gozdovih, parkih, travnikih, vrtovih… Previdnost tako nikoli ni odveč.

Bolezni, ki jih prenašajo klopi

Klopi prenašajo več bolezni kot katerikoli drugi členonožec. Veljajo za glavne prenašalce povzročiteljev bolezni pri ljudeh in domačih živalih. Prenašajo zoonoze, ki so lahko virusne ali bakterijske. Te hude okužne, ki so nevarne tako za ljudi in živali, imajo lahko trajne posledice. V Sloveniji se najpogosteje diagnosticira borelioza, anaplazmoza in babezioza. Klinični znaki so pri vseh treh običajno nespecifični, zato previdnost ni odveč! Če v sezoni klopov pri psu opazite apatičnost, brezvoljnost, povišano telesno temperaturo z bruhanjem in drisko ali šepanjem, se oglasite pri veterinarju.

Borelioza

Borelioza ali lymska bolezen je klopna bolezen, ki jo povzroča bakterija Borrelia spp. Glavni prenašalci v Evropi so gozdno klopi. Pri psih je bolezen pogosto samoomejujoča in asimptomatska, le pri majhnem deležu psov, se lahko pojavijo klinični znaki. Do težjega poteka bolezni pride pri sočasni okužbi še z drugimi povzročitelji, ki jih prav tako prenašajo klopi.

Kakšni so klinični znaki bolezni?

• najpogosteje asimptomatski,
• šepanje,
• otekanje sklepov,
• povišana telesna temperatura,
• neješčnost,
• apatija,
• povečane bezgavke.

Anaplazmoza

Anaplazmoza je s klopi prenosljiva bolezen, ki jo povzročata bakteriji Anaplasma platys in Anaplasma phagocytophilum. Glavna prenašalca v Evropi sta gozdni in pasji klop. Bolezen je zelo pogosta, v Sloveniji naj bi bila prisotna pri približno 70% psov, vendar pogosto poteka brez kliničnih znakov in je lahko samoomejujoča.

Kakšni so klinični znaki bolezni?

• asimptomatski,
• letargičnost,
• povišana telesna temperatura,
• neješčnost,
• odpor do gibanja,
• šepanje,
• driska,
• nagnjenost h krvavitvam,
• povečane bezgavke.

Babezioza

Bolezen povzročajo praživali iz družine Babesiidea. Babezioza je najbolj razširjena klopna bolezen psov, volkov, lisic in šakalov. Prenaša se s klopi, v obdobju brejosti iz samice na mladiče in s transfuzijo krvi. Možen je tudi prenos preko ugriza. Babeziozo prenašajo severni ornamentirani klop, pasji klop, Hemaphysalis elliptica in Hemaphysalis sp.

Kakšni so klinični znaki bolezni?

• utrujenost,
• apatija,
• povišana telesna temperatura,
• blede sluznice,
• zlatenica,
• rjavo ali temno oranžno obarvan urin,
• nevrološki znaki,
• povečane bezgavke.

Erlihioza

Bolezen povzroča bakterija Ehrlichia spp, katere glavni prenašalec v Evropi je pasji klop. Bolezen lahko poteka v subklinični, akutni asimptomatski in kronični obliki. Prognoza pri kronični obliki je slaba, zato se bolezen pogosto imenuje »tihi ubijalec«. Nemški ovčarji in sibirski haskiji naj bi bili bolj dovzetni za hujši potek bolezni kot druge pasme.

Kakšni so klinični znaki bolezni?

Hepatozoonoza

Bolezen povzročajo enocelični zajedavci Hepatazoon canis. Do okužbe običajno pride ob zaužitju rjavega klopa, ki živi na mediteranskih področjih. Do bolezni pride v primeru sočane okuženosti z erlihiozo, boreliozo ali pri psih z oslabljenim imunskim sistemom.

Kakšni so klinični znaki bolezni:

• vročina,
• hujšanje,
• neješčost,
• izcedek iz nosu,
• šibke zadnje noge.

Klopni meningoencefalitis

Proti tej virusni bolezni so psi odporni, zato je ta bolezen pri njih redka in prizadane le pse z oslabljenim imunskim sistemom. Pri takih psih pride do znakov obolenja osrednjega živčevja.

Bartoneloza

Bartoneloza je pri psih manj pogosta kot druge naštete bolezni, vendar so lahko simptomi te bolezni zelo resni. Prvi znaki bolezni so občasna povišana telesna temperatura in šepanje.

Kako psa zaščititi pred klopi

Kako odstranimo prisesanega klopa

• ko je klop prisesan, na koži ne uporabljamo alkohola ali olja, saj lahko s tem povzročimo hitrejši prehod nevarnih patogenov v kri,
• uporabimo posebno pinceto za odstranjevanje klopov,
• pinceto oz. odstranjevalec obračamo, dokler klop ne spusti ugriza,
• klopa uničimo in si temeljito umijemo roke.