Kako prepoznati (mišično-skeletno) bolečino pri psu?

»Kako vem, da mojega psa nekaj boli?« je najbolj pogosto vprašanje, ki ga dobim od pasjih skrbnikov.

Bolečina, ki jo občutijo psi, je primerljiva z bolečino pri človeku. Močno pa se razlikujemo v načinu izražanja bolečine. Ko nas nekaj boli, pogosto na glas pojamramo bližnjim in smo sposobni z besedami opisati kaj nas boli, iz kje izvira bolečina, ali je stalna ali se pojavi samo pri določenih gibih in kako se ob tem počutimo.

Psi žal ne komunicirajo na tak način, zato je bolečina pogosto spregledana ali zapostavljena.

“Zavedati se moramo, da je prikrivanje znakov bolečine pri živalih evolucijska prednost – če v naravi izpadeš ranljiv, postaneš lahek plen.”

Kako torej vemo, da našega psa nekaj boli?

Znaki bolečine, ki jih kažejo, so pogosto subtilni, a govorijo zelo glasno, ko vemo, na kaj moramo biti pozorni. Da bo opazovanje in prepoznavanje odstopanj od normalnega lažje, lahko znake bolečine razdelimo v 4 kategorije: drža, gibanje, dnevne aktivnosti in vedenje.

DRŽA

Ko pes stoji, bi morale njegove tačke na tleh zarisati pravilen pravokotnik. Če psa torej pogledamo od strani, od spredaj in od zadaj, bi v idealnem primeru morali videti samo 2 nogi, hrbtenica je poravnana, glava lepo dvignjena in rep nošen na sredini.

Na katera odstopanja od normalne drže smo lahko pozorni?

• Obračanje tačk navzven/navznoter ko pes stoji/sedi
• Prestopanje, ko mora stati pri miru
• Kifozna ali lordozna drža (pretirana vbočenost ali izbočenost hrbtenice)
• Trzanje kože, ko ga nežno pobožamo
• Nošenje repa samo v eno smer, z repom ne maha več ali maha manj
• Neenakomerna raba krempljev
• Tresenje nog
• Spremembe v rasti dlake

GIBANJE

Psi imajo 6 oz. 7 različnih načinov gibanja. Hoja, hitrejša hoja (amble in pace), trot (kas), kanter, galop in dvojni galop (opazen pri hrtih, kjer so med gibanjem 80% časa vse 4 noge v zraku). Največ težav se opazi ravno pri hoji, kjer mora pes polno obremeniti vsako nogo posebej, in na prehodu iz trota oz. kasa v galop.

Ko ocenjujemo gibanje psa je najboljše, da se premika po ravni podlagi. Nam pa da ogromno informacij tudi kako se premika v hrib/dolino, kako uporablja stopnice, kako se povalja, strese in kako se spopada z lažjimi ovirami.

Pri gibanju so glavni znaki bolečine, na katere smo lahko pozorni naslednji:

• Konstantno ali občasno šepanje
• Upočasnjevanje tempa na sprehodih (uleganje, sklonjena glava in težek korak)
• Premikanje postrani, kot rakovica (t.i. »crabbing«)
• Poskakovanje z zadnjimi nogami iz trota v galop (t.i. »bunnyhopping«)
• Opletanje ali spotikanje
• Vlečenje nog za sabo
• Togo premikanje
• Kamelja hoja (pace-je oblika gibanja kjer na tla istočasno pristaneta leva zadnja in leva prednja, in nato desna zadnja in desna prednja)

DNEVNE AKTIVNOSTI

Spremembe v vsakodnevnih aktivnosti so tiste, ki jih kot skrbniki največkrat opazimo. Mogoče kuža ne more več na kavč ali v avto? Okleva in preračunava kako bi se lotil stopnic, ki so mu prej nikoli niso predstavljale izziva? S težavo vstaja in/ali se ulega? Si izbira bolj trde podlage za počitek iz katerih lažje vstane? Bolj pogosto brunda in godrnja? Več sope? Se noče več usesti na ukaz? Leži ko se prehranjuje? Noče na daljši sprehod? Mu peša apetit? Ima težave pri uriniranju ali iztrebljanju?

Vse to so lahko znaki, da s psom nekaj ni v redu, še posebej, če je včasih vse dnevne izzive premagoval z lahkoto.

VEDENJE

“Moramo se zavedati, da ima vsako pasje vedenje nek smisel.”

Spremembe v vedenju, naj bodo počasne ali nenadne, nam lahko veliko povedo o stanju našega psa. Znano je, da bolečina vpliva tudi na počutje. Zato se moramo vedno vprašati ali je naš pes res »tečen«, »reaktiven«, »anksiozen« ali ga samo nekaj zelo boli.

Včasih se psi, ki so v bolečinah, začnejo izogibati dotikom, ne marajo več česanja, nočejo dvigovati tačk, ko jim jih brišemo, preventivno zarenčijo in se izogibajo družbi drugih psov.

Eden izmed znakov bolečine je lahko tudi strah pred glasnimi zvoki/poki. Študije so namreč pokazale, da je 80% psov, ki se boji glasnih zvokov v mišičnoskeletnih bolečinah.

Zato je pomembno, da se, preden se lotimo odpravljanja vedenjskih težav, prepričamo, da je zdravstveno stanje našega psa brezhibno/dobro/stabilno. V nasprotnem primeru je glavnega pomena, da se najprej lotimo odpravljanja bolečine in se šele nato poslužujemo drugih metod.

“Imela sem primer, ko se je pes po eni sami masaži nehal bati petard in so prvič po nekaj letih z družino v miru in brez panike preživeli novo leto. Kar je čudovit prikaz, kako lahko pravilno naslovljena bolečina vpliva na boljše počutje psa.”

PREPOZNATE SVOJEGA PSA V KATEREM IZMED ZGORNJIH OPISOV?

Če ste se po vsem prebranem morda našli v kakšni od zgoraj omenjenih situacij, se je pomembno zavedati, da je, v kolikor želimo zajeziti bolečino, potrebna celostna obravnava/multimodalen pristop. To vključuje pregled pri veterinarju, terapijo s protibolečinskimi in protivnetnimi sredstvi, dodajanje prehranskih dopolnil, prilagoditev okolja in dnevnih aktivnosti, manualne terapije (miofascialna masaža, kiropraktika, akupunktura, hidroterapija, fizioterapija, …), in morebitno podporo prizadetemu sklepu z opornico.

Le tako lahko psu pomagamo na dolgi rok in dosežemo optimalne rezultate.